Mlade osebe LGBTIQ se ne počutijo varne v šoli, nesprejeti so tudi doma


Kathmandu (Pahichan) June 9 – Tako je pokazala prva raziskava med mladimi lezbijkami, geji, biseksualnimi, transpolnimi, kvir in interseksualnimi osebami v Sloveniji.

Vsaka peta mlada oseba stara med 16 in 30 let se pri starših oziroma skrbnikih počuti popolnoma nesprejeta, vsaki peti mladi tudi navaja, da se počuti popolnoma nesprejet pri učiteljih ter drugih šolskih delavcih. Neposrednemu ali posrednemu verbalnemu nadlegovanju in grožnjam na ulici je bilo izpostavljenih 52 odstotka tistih, ki so izkusili nasilje.To kažejo izsledki prve raziskave med lezbijkami, geji, biseksualnimi, transpolnimi, kvir in interseksualnimi osebami v Sloveniji, starimi med 16 in 30 let, ki jo je to pomlad izpeljalo Društvo Parada ponosa. V njej je sodelovalo 495 oseb, od katerih 66 odstotkov zdaj največ časa preživi v velikem mestu, a je tretjina odraščala na vaseh oziroma krajih, manjših od 3000 prebivalcev. V raziskavi se je 60 odstotkov sodelujočih identificiralo z ženskim spolom, 25 odstotkom z moškim, druge pa so se identificirale z raznolikimi spolnimi identitetami; od spolno fluidne, spolno nebinarne, transpolne, aspolne, do kvirspolne in spolno nevtralne identitete. Dva odstotka vprašanih se v teh spolnih kategorijah ni želel identificirati.

Nič več član družine

Raziskava je pokazala, da na to komu se bodo razkrili, bistveno vpliva, kako bo razkritje sprejeto. Svojo spolno identiteto so mladi najpogosteje, 66 odstotkov, popolnoma razkrili prijateljem, saj so jih ti tudi v 83 odstotkih kot take popolnoma sprejeli. Sorojencem se je popolnoma razkrila polovica sodelujočih, 62 odstotkov se je tudi počutilo napopolnoma sprejetih. Nižja je razkritost in sprejemanje pri starših. Slednjim se je razkrilo 45 odstotkov, enak delež je tudi popolnoma sprejel LGBTIQ identiteto svojih otrok, delno sprejetost je čutilo 37 odstotkov mladih. Vsak peti oziroma 19 odstotkov je navedlo, da so pri starših popolnoma nesprejeti. Pri tem so nekateri tudi opisali odziv staršev: “Ko je mami izvedela, je rekla, da sem zmeden in da bom čez nekaj časa v redu. Saj z mano ni nič narobe.” Ali: “Nepriznavanje moje usmerjenosti, prepovedovanje stikov z osebami istega spola, žalitve, da nisem član njihove družine. V to sta bila vpletena mati in oče.”

Okolje, kjer LGBTIQ osebe popolnoma razkrijejo svojo spolno identiteto so verske skupnosti. Takih je bilo 9 odstotkov in pred učitelji, 15 odstotkov. Kajti, kot ugotavljajo v raziskavi, se šolsko okolje za mlade LGBTIQ osebe kaže kot ne-varno okolje, zato večina oseb šolskemu osebju ne razkrije svoje spolne identitete; 58 odstotkov ni razkritih nobenemu učitelju, medtem ko pri drugih šolskih delavcih ta odstotek naraste na 68 odstotkov. Vsaka peta mlada LGBTIQ oseba navaja, da se počuti popolnoma nesprejeta pri učiteljih in drugih šolskih delavcih, pri čemer je 47 odstotkov tistih, ki so se bali za svojo varnost, strah občutilo na šolskih hodnikih, med odmori, 36 odstotkov med poukom. Zakaj? “Učiteljice so precej javno razglašale svoja homofobna mnenja, ena je celo napisala članek o nenaravnosti homoseksualnosti in svetovala, naj se poročimo z osebno nasprotnega spola”, je orisal konkretno izkušnjo eden od anketiranih, drugi pa dodal: Veliko ljudi na moji šoli je zelo sovražnih. Ves čas se norčujejo iz LGBT ljudi in učiteljice ne naredijo ničesar, tudi če jih slišijo.”

Tako v ožjem kot širšem družinskem okolju se je včasih ali pogosto za svojo varnost balo 37 oziroma 38 odstotka vprašanih. Po drugi strani so bili vprašani relativno dobro sprejeti v službenih okoljih. Popolnoma sprejetih med sodelavci je bilo 60 odstotkov razkritih oseb, medtem ko jih je 57 odstotkov navedlo, da so popolnoma sprejeti tudi pri nadrejenih. A pri tem velja omeniti, da jih kar 54 odstotkov ni razkritih nadrejenim na delovnem mestu, 39 odstotkov pa se ne razkrije niti sodelavcem.

Boljša informiranost, izboljšano življenje

In izkušnje z nasiljem: 39 odstotkov že ima izkušnje z eno od oblik nasilja; od tega jih je 92 odstotkov tistih, ki so doživeli nasilje, poročalo o žaljivih opazkah, 54 odstotkov je imelo izkušnje z žaljivimi ali sovražnimi zapisi, 52 odstotkov je bilo deležnih ne/posrednega verbalnega nadlegovanja in groženj na ulici. Sicer mlade LGBTIQ osebe poročajo, da so bili najpogosteje nasilni neznanci, teh je bilo 53 odstotkov, sledi nasilje družinskih članov in sošolcev. Šest odstotkov je poročalo tudi o nasilnih učiteljih. Le dva odstotka je nasilje, ki so ga bili deležni, prijavilo pristojnim institucijam ali nevladnim organizacijam. Sicer je vsako drugo osebo zaradi svoje spolne identitete včasih ali pogosto strah na ulici. Enako občuti tudi 32 odstotkov vprašanih v barih in restavracijah in četrtina na javnih dogodkih.

Da bi se izognile nasilju in diskriminaciji svojo spolno usmerjenost in identiteto najpogosteje prikrivajo v širši družini, 72 odstotkov. Vsaj polovica jih identiteto prikriva tudi v domačem okolju, v šolskem okolju in na ulici. 43 odstotkov to včasih ali pogosto dela tudi pri obisku osebne zdravnice ali specialista. “Ginekologinja me ni pregledala zaradi spolne usmerjenosti,”je izkušnjo opisala ena od sodelujočih v raziskavi. Spolno identiteto pa prikriva tudi 47 odstotkov, ko se udeležujejo javnih dogodkih.

Na vprašanje, kaj bi omogočilo, da bi kot LGBTIQ oseba bolj udobno živel v Sloveniji, jih je 78 odstotkov odgovorilo, da večja prisotnost razkritih LGBTIQ oseb v javnem življenju, sledi medijska podpora LGBTIQ osebam in vsebinam. Mediji, LBTIQ nevladne organizacije, učitelji v osnovni in srednji šoli ter tudi šolske strokovne službe, so tudi tisti, ki bi, po njihovem, lahko bistveno izboljšali življenja mladih LGBTIQ oseb. Zato si želijo, da bi bili šolski, zdravstveni in socialni delavci bolj informirani o pravicah LGBTIQ oseb. Pa tudi, da bi policija bila bolj odzivna in informirana. Na zakonodajnem področju pa se jim zdi pomembna možnost sklepanja zakonskih zvez, možnost posvojitve otrok ter učinkovitejša ureditev postopkov pravnega priznavanaj spola.

Copy : http://www.vecer.com

यसमा तपाइको मत

Worldबाट अन्य समाचार